Plantarni fasciitis (pogosto imenovan plantarni petni trn ali plantarna fasciopatija) je najpogostejša preobremenitvena poškodba stopala. Kaže se kot bolečina na peti, ki lahko seva po celotni podplati stopala. Običajno je najhujše ob prvih korakih zjutraj in pri prenašanju teže po počitku. Pogostejša je prisotna pri ljudeh, ki veliko sedijo, vedeti pa moramo, da prizadane tudi 8% vseh poškodb pri teku.

Pri obravnavi plantarnega fasciitisa (PF) se uporablja različne metode zdravljenja. Vse, od sproščanja plantarne fascije z valčkanjem, uporabe ortoz, do izgube teže, se oglašujejo kot rešitev za težavo. Nedavna sistematična raziskava je povzročila nekaj polemik na družbenih omrežjih, saj progresivno krepitev niso priporočali kot del osnovnega zdravljenja za PF zaradi pomanjkanja visokokakovostnih raziskav. Namestokrepitve mišic so raziskovalci ugotovili ugodne učinke raztezanja mečne mišice, kineziotapinga stopala in ustrezno higeno uporabe stopala kot so aplikacija ustrezne obremenitve, uporabo ustrezne obutvije in zmanjšanje sil na plantarno fascijo (znižanje telesne teže, izvajanje drugačne obremenitve sklepa)

Namen tega članka je opisati 5 metod za obvladovanje PF s pomočjo pregledov raziskav.

1. Krepitev mečne mišice

Če preživite vsaj malo časa na Instagramu, boste verjetno sklepali, da je krepitev mečnih mišic bistvena pri obravnavi plantarnega fasciitisa. Običajno prepričanje je, da obremenitev presega zmogljivost plantarnega fascije, kar povzroča bolečino. Torej, da naprimer pri teku prihaja do prevelike količine sil, ki jih mišica ne more prevzemati zaradi česar se sile prenesejo na plantarno fascijo le-ta pa se s časom vname. Zato bo povečanje moči mečnih mišic sčasoma zmanjšalo silo na plantarno fascijo ta pa se bo umirila.

V študiji, ki jo je raziskal Tom Goom, je bilo 70 bolnikov s PF randomiziranih v samo-odmerjen program (pacienti so si sami pripravili program vaj) ali predhodno določen program s strani fizioterapevta.  Vadbe so se izvajale vsak drugi dan 12 tednov skupaj z izobraževanjem o pravilni higieni stopala in uporabo vložkov. Skupina, ki si ji sama sestavila program vaj je izvajala čim več serij, s čim težjimi utežmi, vendar manj kot njihov 8-ponovitveni maksimum (RM). Skupina s predhodno določenim programom je izvajala protokol od 12RM do 8RM.

Po 12 tednih ni bilo statistično pomembnih razlik med nobenimi merjenimi izidi. Le 4 bolniki so se izboljšali stanje do sprejemljivega. To ne pomeni, da krepitev nima nikakršne vloge pri obvladovanju plantarnega fasciitisa. Krepitev je lahko še vedno primerna za posameznike, ki uživajo v njej ali ki potrebujejo vrnitev v šport, ko se uporablja skupaj z ustrezno higieno stopala, raztezanjem, kineziotapingom in drugimi inštumentalnimi pripomočki za umirjanje vnetja.

 

2. Raztezanje

Raztezanje je zelo pogosto priporočen način zdravljenja za plantarni fasciitis. Le-ta je lahko posledica zmanjšane dorsifleksije gležnja, zaradi česr je tudi smiselno raztezanje.

33 bolnikov s plantarnim fasciitisom je izvedlo 3 x 15 ponovitev dvakrat dnevno modificiranega ekscentričnega protokola Aldredsona (koleno je ostalo v ekstenziji, da bi ciljali na gastroknemius). Bolnikom so bili dodeljeni tudi Strassburški škornji ali nočna opornica, če so bili simptomi hudi takoj zjutraj. Meritve so se izvajale z vizualno-analogni meritvijo ob prvih korakih zjutraj. Ti so bili zabeleženi ob začetku, 6 tednov ter 3, 6 in 9 mesecev.

Prišlo je do pomembnih izboljšav v zakrčenosti gastroknemiusa in zmanjšanju bolečine. Obstajala je tudi velika statistično pomembna povezava med zakrčenostjo gastroknemiusa in resnostjo petne bolečine.

Na podlagi protokola, ki je verjetno prispeval tako k podaljšanju kot k krepitev gastroknemiusa, ni mogoče priporočiti statičnega in dinamičnega raztezanja. Kljub temu je sistematični pregled priporočil, da se raztezanje “univerzalno uporablja” za vse posameznike s PF. Vrsta, trajanje in pogostost raztezanja je treba prilagoditi posamezniku.

3. Ortoteze / Vložki

V študiji, o kateri je govoril Ian Griffiths so avtorji izvedli dvojno slepo randomizirano kontrolirano preskušanje, v katerem so primerjali individualno izdelane ortoze za stopala z običajno obravnavo splošnega zdravnika. Udeleženci so bili randomizirani v 3 skupine. Skupina 1 je bila napotena k ortotiku za individualno izdelane ortoze, skupina 2 je bila napotena k osebi za lažne ortoze, skupina 3 pa je bila napotena k splošnemu zdravniku, ki je izvajal običajno nego. Vsem trem skupinam so bile podane informacije o PF skupaj z vajami za raztezanje in krepitev.

Zanimivo je, da je imela skupina, ki jo je vodil splošni zdravnik, po 12 tednih večje izboljšanje stanja kot skupina s individualno izdelanimi ortozami. Poleg tega ni bilo poročanih pomembnih razlik med individualno izdelanimi ortozami in lažnimi ortozami.

Glede na omejitve študije (predvsem malo število udeležencev (72)) bi bilo nespametno popolnoma ovržti uporabo ortoz za bolnike s plantarno fascijo. Kot predlagajo Morrissey in sodelavci (2021), se lahko individualne ortoze uporabljajo kot dopolnilo po 4-6 tednih priporočenega osnovnega pristopa izobraževanja, raztezanja in kineziotapinga.

4. Obutev

Sprememba obutve je enostaven način obravnave pacienta z plantarno fascijo. Vendar trenutno ni dokazov, ki bi nakazovali, kateri je optimalni dizajn čevlja za uporabo pri zmanjševanju simptomov PF. Članek, ki ga je pregledal Ian Griffiths, je skušal ugotoviti, ali bi lahko odebeljeni tekaški čevlji služili kot del protokola zdravljenja plantarna fascije in ali bi imeli merljiv vpliv v primerjavi s standardnimi tekaškimi čevlji.

V študijo je bilo vključenih 38 bolnikov s enostransko petno bolečino ki je trajala od 1 do 6 mesecev. Bolniki so bili naključno razporejeni v odebeljen čevelj  in navadnim čevljem. Vsem udeležencem so bile podane tudi informacije o razteznih vajah, uporabi nočne opornice, uporabi ledeno hladne vode in nesteroidnih protivnetnih zdravil 10-14 dni. Študija je trajala 12 tednov, po njej pa so bili izmerjeni ultrazvok in VAS (lestvica bolečine).

Prišlo je do zmanjšanja povprečne debeline PF tako v maximalističnem kot v standardnem čevlju, vendar to ni bilo statistično pomembno. Kljub temu je bila med skupinami statistično pomembna razlika, pri čemer je skupina z bolj oblazinjenimi čevlji prišla do večjega zmanjšanja bolečina v primerjavi s standardnim čevljem.

Specifična priporočila za idealen dizajn čevlja ostajajo nejasna. Vendar pa na podlagi te študije izgleda, da je prilagajanje obutve še vedno uporabno sredstvo za lajšanje simptomov.

5. Zdravljenje z protivnetnimi Injekcijami

Kortikosteroidna injekcija (CSI) se uporablja za zdravljenje Plantarne fascije kljub povečanemu tveganju za njeno rupturo.

V študiji so avtorji 90 oseb naključno razporedili v tri skupine. Pacienti, ki so uporabljali samo CSI zdravila so prejemali zdravilo 1x mesečno, dokler debelina plantarnega fascije ni bila manjša od 4 mm. Skupina samo s krepitev je izvajala dvige pet, upiranje upogibu prstov in vaje za mobilnost gležnja s raztezanjem meč in plantarnega fascije. Tretja skupina je bila kombinacija obeh.

Indeks delovanja stopala, bolečina ob prvem koraku in povprečna bolečina čez dan so bile ocenjene ob začetku, 3, 6, 12 in 24 mesecih. Pri 6 tednih je prišlo do pomembnih izboljšav pri bolečini med dnevom in indeksu delovanja stopala, pri čemer so bile največje izboljšave opažene v kombinirani skupini. Avtorji so sklenili, da sta CSI in krepitev najboljše zdravljenje za PF, kljub splošno nizki kakovosti dokazov za to.

 

Tukaj je potrebno poudariti, da so predstavljene študije, ki ne vključujejo manualne terapije ter inštrumentalne terapije, ki ima dokazano velike učinke na lajšanje simptomov plantarnega faciitisa.

V kolikor imate katerokoli vprašanje glede plantarne fascije nas lahko kontaktirate na telefonsko številko 051 658 809.